BioPharm.Si: Trendi v biofarmacevtski proizvodnji


Datum: četrtek, 29. 3. 2018

Lokacija: dvorana MIZS, Ljubljana


Vsa prosta mesta so zapolnjena. Prijave so mogoče le še za predstavnike medijev. Udeležba je brezplačna, prijava pa obvezna: info@cobik.si.


Program

9:00 - 9:15

Uvodni nagovor

9:15 - 9:30

BioPharm.Si predstavitev programa

9:30 - 10:00

Razvoj in terapevtska uporaba bioloških zdravil

Bioška zdravila so nedvomno spremenila moderno medicino in omogočila zdravljenje do sedaj neozdravljivih bolezenskih stanj. Biološka zdravila so visoko specifične tarčne molekule. Pridobljena so z rekombinantno tehnologijo in izražena v živih organizmih.

Namen predavanja je predstaviti razvoj biološkega zdravila, merila za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti ter uporabo bioloških zdravil v terapevtske namene.

Dr. Dominik Gaser

Lek d.d.

 

Dr. Dominik Gaser, Vodja področja Celična in Molekularna Biologija

Dr. Dominik Gaser se je leta 2001 pridružil farmacevtski družbi Lek d.d.  Kot raziskovalec je delal v razvoju čiščenja in karakterizacije proteinov, kasneje pa se usmeril na področje celične in molekularne biologije. V ekspertni vlogi je koordiniral  skupino za razvoj celičnih linij in projekte novih tachnologije na področju razvoja bioloških zdravil.  Zadnja 4 leta vodi strokovno področje Celična in Molekularna Biologija v Mengešu.  Strokovno področje je  osredotočeno na razvoj celičnih linij za biološka zdravila, molekularno biologijo in genetsko karakterizacijo celičnih bank.

Biološki proizvodni sistemi

10:00 - 10:30

Uporaba pristopov biosinteznega in metabolnega inženirstva v razvoju novih učinkovin in bioprocesov

S hitrim razvojem metod sekvenciranja genomov, bioinformatskih orodji in naprednih metod genskega inženirstva, je danes mogoče relativno hitro konstruirati seve za produkcijo novih učinkovin in industrijsko uporabnih bioprocesov, kar bomo predstavili na primeru razvoja novih tetraciklinskih antibiotikov.

10:30 - 10:55

Uporaba naprednih tehnologij za razvoj celičnih linij CHO

Danes je na voljo že več kot 400 rekombinantnih terapevtskih proteinov, od katerih je približno 70% proizvedenih v celicah kitajskega hrčka (CHO). Povečano število rekombinantnih proteinov za terapevtske namene je med drugim tudi rezultat stalnih izboljšav celičnih linij. Uporaba novih naprednih tehnologij, kot je sekvenciranje naslednje generacije v biofarmacevtski industriji, omogoča razvoj naslednjih generacij celičnih linijih CHO za produkcijo varnih, učinkovitih in dostopnih bioloških zdravil.

10:55 - 11:20

Mehanistični pristop analize metabolnih fluksov znotraj celic CHO

Analiza metabolnih fluksov vključuje meritve sproščanja in porabljanja metabolitov v celičnem mediju, kar omogoča zasnovo kinetičnega modela. Kinetični model je določen z nizom efektivnih reakcij, ki razkrivajo mehanizme celičnega metabolizma ter tako olajšajo načrtovanje celičnih linij. Predlagan pristop uporabimo za opis literaturnih podatkov, kjer pokažemo zmožnost modela za opis sesalskih celic CHO.

Dr. Miha Kastelic

Kemijski inštitut

11:20 - 11:45

Uporaba metagenomskih pristopov v farmaciji in medicini

Sodobni visokozmogljivi pristopi sekevenciranja omogočajo sočasno netarčno karakterizacijo vseh nukleinskih kislin v preiskovanih vzorcih. Z uporabo takih, metagenomskih pristopov lahko zaznamo vse znane in neznane mikrobe in nečistoče (npr. ostanke plazmidov in genoma gostiteljskih celic uporabljenih v proizvodnji učinkovin) v različnih tipih vzorcev. V predavanju bodo predstavljeni praktični primeri metagenomske karakterizacije celičnih linij uporabljenih v farmaciji, produktov za gensko terapijo, virusnih populacij v razvoju cepiv in uporaba visokozmogljivega sekvenciranja za odkrivanje novih ali nepričakovanih patogenih mikroorganizmov.

Dr. Denis Kutnjak

Nacionalni inštitut za biologijo

11:45-12:00

Predstavitev podjetja in dela na projektu Biopharm.Si

12:00 - 13:00

Kosilo

Analitika in karakterizacija bioloških zdravil in procesov

13:00 - 13:30

NMR kot pomembno orodje pri karakterizaciji podobnih bioloških zdravil

Biosorodne učinkovine so velikokrat zelo kompleksne biološke molekule, zato so primerjalne študije na nivoju strukture, funkcije in klinične varnosti zelo zahtevne. Nuklearna Magnetna Resonanca (NMR) je široko uporabna spektroskopska metoda, ki omogoča vpogled v strukturne lastnosti bioloških makromolekul z atomsko ločljivostjo. Lastnost, da z NMR lahko pridobimo strukturne informacije na nivoju atomov, ki sestavljajo posamezni ostanek v primarnem zaporedju makromolekule, daje tej spektroskopski metodi posebno mesto, ki so ga prepoznali tako raziskovalci kot regulatorne oblasti. Primerjalne študije med posameznimi biološkimi zdravili oz. njihovimi aktivnimi komponentami slonijo na snemanju večdimenzionalnih NMR eksperimentov, pri katerih sta intenziteta in kemijski premik signala odvisna od strukture učinkovine (proteina). NMR spektri tako predstavljajo proteinski prstni odtis, ki je definiran tako z njegovo prostorsko strukturo kakor tudi interakcijami z ekscipienti v zdravilu. Prstne odtise v NMR spektrih različnih vzorcev s stotinami signalov primerjamo z uporabo kemometrijskih metod in metod strojnega učenja. Primerjava kompleksnih podatkovnih setov pridobljenih iz eno- in večdimenzionalnih NMR spektrov vzorcev bioloških zdravil je možna s pomočjo različnih algoritmov strojnega učenja, ki iz njih izluščijo relevantne informacije in tako omogočijo hitro in natančno primerjavo prstnih odtisov vzorcev in izračun indeksov podobnosti na strukturnem nivoju.

prof. dr. Janez Plavec

Kemijski inštitut

13:30 - 13:55

Konkurenčen razvoj podobnega biološkega zdravila temelji na učinkoviti procesni analitiki

Razvoj podobnih bioloških zdravil je zaradi same narave produkta izredno kompleksen proces. Eden izmed ključnih pogojev poslovne uspešnosti je obvladovanje ustreznih analitskih metod. Analitske metode v grobem delimo na metode namenjene karakterizaciji produkta in na procesne metode. Karakterizacijske metode so namenjene potrjevanju podobnosti z referenčnim biološkim zdravilom, medtem ko je procesna analitika namenja podpori razvoja proizvodnega procesa podobnega biološkega zdravila. Zaradi potreb dobrega poznavanja vpliva procesnih pogojev na končno kvaliteto zdravila je vedno bolj prisotna težnja po miniaturizaciji, avtomatizaciji in digitalizaciji procesne analitike. V predstavitvi bodo podani ključni koraki in analitske metode, ki so osnova vsake konkurenčne procesne analitike pri razvoju bioloških zdravil.

Dr. Drago Kuzman

Lek d.d.

 

Vodja oddelka v tehničnem razvoju.

13:55 - 14:20

Senzor za določanje debeline adsorbiranega sloja

Adsorpcija je izjemnega pomena na mnogih področjih biotehnologije. Zaradi tega smo razvili metodo temelječo na merjenju padca tlaka skozi porozen sloj, ki omogoča določitev sloja katerega tvorijo adsorbirane molekule. Računi in eksperimenti so pokazali, da je mogoče določati debeline nanometerskih dimenzij z meritvijo tlaka v območju barov. Na osnovi matematičnega formalizma bo predstavljena robustnost in zanesljivost metode ter načini prilagoditve za specifičen tip meritve. Predstavljena bo tudi zgradba senzorja temelječega na predstavljeni metodi kot tudi možna področja njegove uporabe.

Dr. Aleš Podgornik

COBIK

 

Visokošolski učitelj (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo); vodja bioprocesne tehnologije (COBIK)

14:20 - 14:35

Predstavitev podjetja in dela na projektu Biopharm.Si

Mag. Uroš Jerman

Instrumentation Technologies d.d.

Dr. Simon Štampar

Metronik d.o.o.

14:35 - 15:00

Odmor

Podatkovna znanost v biofarmacevtski proizvodnji

15:00 - 15:30

Napovedni modeli za virtualno presejalno testiranje spojin

Na kratko bomo opisali nekatere najnovejše metode strojnega učenja za napovedno modeliranje, kot so metode za hkratno napovedovanje vrednosti večih spremenljivk in metode za pol-nadzorovano učenje. Tovrstne metode smo uporabili za gradnjo napovednih modelov za aktivnost in/ali toksičnost spojin. S temi modeli smo virtualno presejali veliko število spojin in predlagali nekaj novih kandidatov za zdravila proti tuberkulozi in salmoneli. Aktivnost večine slednjih je bila potrjena z dodatnimi laboratorijskimi preizkusi.

prof. dr. Sašo Džeroski

Inštitut Jožef Stefan

15:30 - 15:55

(R)Evolucija podatkovnih skladišč na področju biofarmacevtike

Stanje nepovezanih podatkovnih virov, od katerih jih nekaj še vedno ni v elektronski obliki, zmanjšuje učinkovitost razvoja in otežuje zagotavljanje celovitosti podatkov. Količine podatkov, ki nastajajo zaradi vse dostopnejših in hitrejših analitskih sistemov, nujno vodijo k popolnoma drugačnem načinu dela v tehničnem razvoju biofarmacevtike, ki ga mora poleg značilnosti eksperimentalnmega in analitskega dela sedaj definirati tudi potreba po sprotnem povezovanju podatkov iz različnih virov in potrebe podatkovne analitike. Za namene sprotnega zbiranja in povezovanja podatkov iz različnih virov smo zasnovali modularno podatkovno skladišče v katerega je možno postopno priklapljati različne podatkovne vire, katerih podatki se avtomatsko integrirajo z že obstoječimi in postanejo takoj na voljo uporabniku. Vpeljava razvitega podatkovnega skladišča pomeni pomembno izboljšavo na področju in močno izboljšuje konkurenčnost podjetja.

dr. Aleš Belič

Lek d.d.

 

Raziskovalec ekspert v tehničnem razvoju na oddelku Proteinska biofizika in bioinformatika (PBB).

15:55 - 16:25

Interaktivna podatkovna analitika v orodju Orange

Veliko število meritev s področja biofarmacevtike vodi v mnogokrat za neračunalničarje težko dostopne in obvladljive podatke. Uporaba orodij za podatkovno analitiko, ki uporabljajo grafične programske vmesnike, lahko analizo močno olajša. Orodje Orange z vizualnim programiranjem poleg interaktivnega podatkovnega rudarjenja omogoča tudi veliko fleksibilnost pri načrtovanju analitičnih shem. V predstavitvi bova prikazala uporabo Orange-a pri analitiki spektralnih in bioprocesih podatkov.

dr. Marko Toplak

Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani

dr. Tine Porenta

Lek d.d.

Partnerji